Politika naglas brez dlake na jeziku

To je ta novi nepremičninski davek, ki je na papirju že nekaj časa, vendar so ga v zdajšnji koaliciji Alenke Bratušek končno sprejeli. Že od samih korenin je jasno, da je davek samo še eden izmed načinov polnjenja državne blagajne in ne spodbujanje k prodaji, oddaji praznih nepremičnin.  Torej, kaj je spodbudilo koalicijo, da se na tako krut način loti državljanov? Kriza, lastni interesi? Kdo bi vedel, zavedamo se lahko samo ene stvari, da ljudje nimajo denarja, da bodo plačevali še en enormni davek poleg vseh obveznosti, ki jim jih ta država že tako ali tako nalaga.

Krava molznica ali navaden državljan? vir:24ur.com

Ljudje so si skozi leta nabirali nepremičnine, v njih vlagali, danes pa bodo za njih plačevali še davek. Torej za lastni vložek, delo in trud, boš danes primoran plačevati še ”stanarino” v lastni hiši, stanovanju. Po kateri pravici? Očitno se je nekomu v tej naši ljubi državi končno skisalo. Narod je prava krava molznica, iz katere bodo s sesalcem posesali zadnji € ki jim je še ostal, nekaterim za dostojno življenje, drugim za preživetje, tretjim z vilami, ki so ocenjene kot vrtne lope pa bo izvabil nasmešek na obraz.

Vrna lopa vir:http://www.garaze-hosekra.si

Kaj to sporoča poštenim državljanom? Da nas država zopet prenaša okrog riti v žep. Nič novega, smo že navajeni, bomo že nekako plačali. In kaj če ljudje ne bodo več sposobni plačevati vseh teh davkov, ki nam jih nalaga država. Kaj bo pa potem? Jih bo država postavila na cesto? Bodo ostali brez svoje lastnine. Kot vemo, če danes nimaš vplivnega priimka, je DURS kaj hitro za tvojim vratom in te stiska kot opica, ki hoče svojo banano. Ena brihtna glava je na nacionalni TV izjavila, pa se bodo ljudje selili v manjše, njim bolj primerne hiše ali stanovanja, če si tega davka ne bodo mogli privoščit. Kdo je on, da bo sodil, kaj si lahko ljudje privoščijo in kaj ne.  Tudi sama A. Bratušek je izjavila, ”Tisti, ki nimajo, ne bodo plačali davka na nepremičnine.” Se rez tako izraža ena predsednica vlade. Ali ženska res nima nikakršnega socialnega čuta, ali ga je pozabila, ko je enkrat prišla na položaj? Ali pa si lahko njene besede lahko tolmačimo drugače. Tisti, ki nima denarja, da bi plačal, davek, ga pač ne bo plačal.

Zadnje čase je na družbenih omrežjih zaznati vse več nejevolje. Sploh na omrežju Twitter je moč prebrati vse več zgodb o stiskah ljudi, ki ne vedo, kako bodo nov davek prenesli, plačali in na koncu tudi preživeli. Mogoče bi bilo pametno, da bi začeli naši politiki medtem ko sedijo v parlamentu tudi brati, kaj ljudje pišejo, ne pa samo pisati neumnosti.

Vila vir: http://montazne-hise-on.net

Mogoče bo pa država ravnala tako kot ravna v primeru Mihaela Karnerja, in bodo lahko državljani, ki ne morejo odplačevati dvojih dolgov lahko na DURS hodili na govorilne ure in se dogovarjali, kako bodo poplačali dolgove. Zgoraj omenjeni je sicer državi dolžan šesto tisočakov. Baje celo čaka na blagoslov Ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, da bo lahko začel graditi stanovanjski kompleks na Viču. Kako? Zakaj? A nimamo že dovolj stanovanj, da moramo prazna obdavčiti z 0,45% vrednosti nepremičnine? Morda pa v prestolnici prihaja do pomanjkanja stanovanj. Ne bi rekel, nepremicnine.net so kar dobro založene. Mogoče, bodo pa to stanovanja za tiste, ki si ne morejo privoščit dragih nepremičnin po besedah naših vrlih vladajočih.

Torej, kaj se bo zgodilo z državljani, če davka ne plačajo? Bodo ostali brez vsega, bodo primorani zapustiti svoje domove, spomine in oditi v neko mišjo luknjo, da bo država zadovoljna. Ali si bodo spomnili novega sramotilnega stebra in bodo vsem, ki davka ne plačajo na pleča nabili rdečo zvezdo, da bodo hodili po mestu kot tisti, ki niso plačali davka. Vprašanje časa je, koliko časa bo še trajalo, da se gnev državljanov iz kuhinje prestavi nazaj na ulice, da besede zopet zamenjajo dejanje.

People should not be afraid.... vir:http://julesofarc.files.wordpress.com/

Pogrešam tisto skandiranje pred parlamentom. Še pomnite, ko je bil Janez Janša na oblasti in je trg pred parlamentom bil preplavljen s tisočimi, ki so paradirali, kako nam oblast krade, kako so potrebne spremembe, kako so nastajale Vse slovenske ljudske vstaje ena za drugo. In kaj imamo danes? Tišino, nihče se več ne pritožuje, vsem je super fino fajn. Pa nam je res, ali so preprosto izginili vsi nasprotniki Janeza Janše in SDS, ter se zadovoljili s prihodom stranke, ki je zmagala na volitvah.

Komunizem nazaj? vir: mladina.si

Vprašanje teh vseh vstaj je, ali smo se borili za to, da bi dosegli spremembe, ali za to, da bi omogočili neki drugi politični opciji prevzem oblasti. Vse bolj imam občutek, da bo držalo tisto drugo. Saj sam sprememb ne vidim,  vse skupaj je le blamaža za oči, saj očitno ostaja miselnost, vse drugo je boljše kot Janša. A očitno to ne bo držalo. Imamo vlado, ki se je odločila, da nam bo dvignila DDV, prodala državna podjetja in Slovenijo pustila bosih nog. Namesto, da bi se lotili prestrukturiranja podjetja, mogoče bi to na začetku bil minus, vendar bi se na dolgi rok obrestovalo, so so raje odločili, da bodo podjetja dali v roke drugim, pa naj oni služijo.

Mercator vir: Reuters

Prvi v vrsti, ki bo šel naj bi bil Mercator in to hrvaškemu Agrokorju, iz katerega se norčujejo še sami Hrvati, tako smo postali luč posmeha tudi mi.

Za proteste tako lahko rečemo, da niso bili klic spremembam, ampak samo klic po nekomu drugemu, da se odstavi Janeza Janšo in SDS, in se na pozicijo da tistega, kateri ustreza nekim standardom, kar pa Janša ni bil. Žal mi je, da se protesti ne nadaljujejo, da ne pride do nekih sprememb, kateri bi mogoče celo obrodile neke sadove. Ljudje še vedno ostajajo brez služb, novih podjetji ni. Dvig DDVja in novo obdavčenje objektov ne bosta spodbudila zaposlovanja, prav tako pa ne bosta pripomogla k izboljšanju finančnega stanja države, ker obrazi so se zamenjali, motor, ki poganja to državo pa je še vedno isti. Krade se še vedno, tako kot se je, v javnih podjetjih si privoščijo zabave, drage službene avtomobile in ne vem še kaj vse, čeprav še komaj dihajo. Država pravi da ima nadzor, a v bistvu ga je že zdavnaj izgubila ali bolje rečeno, sama dala iz rok.

Ko so se protesti začeli, sem bil vesel, optimističen, da je Slovence končno srečala pamet, da želimo spremembe, danes sem razočaran ker vidim, da je bilo vse skupaj politični aktivizem proti eni osebi oziramo proti eni stranki. Mogoče pa nas kdaj sreča pamet, ali pač.

Nekaj dni nazaj sem med zdolgočasenim brskanjem po spletu naletel na članek, da naj bi naša vsem ljuba NLB, Igorju Juriju Pogačarju odobrila nov kredit in sicer v vrednosti 750.000€. Bi si mislili, ok, človek je poslovnež in ima denar, bo že vrnil, vendar se članek nadaljuje, da naj bi bil  I. J. Pogačar oziroma njegova podjetja tej isti banki dolžna kar 41 milijonov €.

NLB vir:facebook.com

Pogačarja smo v širši javnosti spoznali pred leti, ko sta s Kresalovo malo tebi malo meni delila zaslužke pri najemu stavbe NPU na Dimičevi. Mogoče nista, vendar se govorice ne poležejo zlahka. Takrat so ga dodobra razvlekli čez vse naslovnice on pa je zatrjeval, kako je vse narejeno po predpisih in zakonih. Pa me osebno ta stara zgodba ne zanima več, NPU je na Litostrojski, Kresalove ni več, Pogačar pa… Ok.

A mi lahko kdo razloži, kako lahko nekdo, ki je dolžan toliko, sploh še dobi kredit? Kje je tu logika? Človek, ki je dolžan toliko denarja, kredita preprosto ne bi smel več dobiti, dokler ne pokrije vseh zapadlih dolgov. Preprosta kmečka logika. Ok, razumljivo je, da se pri kreditih kujejo največji dobički, vendar ne potem hodit v parlament prosit za denar. Neodgovornost NLBja nas je stala že več kot milijardo evrov, sedaj hočejo od države še 367 milijonov. Zakaj? A da bodo lahko še naprej neki privilegirani skupini posojali denar? Ko pa bo prišel nekdo, ki za svoj denar pošteno dela po kredit, bodo pa takoj zalaufali svoj sistem, da bodo preverili koliko je ta oseba dolžna pri kateri drugi banki, ali je v rizični skupini in tako dalje. Na koncu ti bodo pa rekli: ˝Gospod, žal ne izpolnjujete pogojev.˝

NLB Skupina vir:Reuters

Ne razumem ljudi, ki imajo dejansko hranijo svoje prihranke v tej banki, sam sem jo zapustil že skoraj pred desetletjem in mi nič ne manjka. Tuja banka, urejene stvari, prijazni svetovalci. Ne vem, zakaj ljudje ne dvignejo svojih prihrankov in jih ne prestavijo drugam, pa naj bo NLB slaba banka, kar sicer že je, pa naj postane še uradno.

Mogoče bi lahko tudi jaz prišel v banko in rekel, da rabim deset milijonov. Ali pa preprosto odprl podjetje, prišel na poslovalnico s kvazi načrtom, kako bo moje podjetje uspešno, kril bom pa z zrakom. Mogoče mi uspe celo dobiti kredit, nikoli ne veš. Vrnem ga tretjino, za ostali del bo že poskrbela država ali bolje rečeno, državljani. Si bojo že domislili novega davka, ki ga bomo potem lahko plačevali.

Kot davkoplačevalca, ki živi tega požeruha me zanima, kako lahko še vedno dajejo takšne kredite, kakšno je kritje. Počutim se že, kot da bi sam postal že delničar. Namesto, da bi se denar, ki ga vlagamo porabljal za pametne stvari, ga vlagamo v NLB in to vedno z zagotovili iz njihove strani, da bo to zadnjič. Tudi maja, ko so pricapljali pred vlado z novo prošnjo naj bi bilo to zadnjič. Do kdaj? Do septembra. Seveda so imeli s seboj načrt, da bodo začeli varčevati. In na kakšen način? Na zaposlenih. Kako? Z odpuščanji. NLB ima namen odpustiti 650-700 ljudi. Krivcev za težave v banki, bi se marsikdo vprašal? NE, navadnih delavcev, ki niso nič krivi. Več bi privarčevali, če bi razpustili upravo.

Igor Jurij Pogačar vir:Finance.si

In kako je Igor Jurij Pogačar prišel do kredita? Do novega posojila so prišli s pomočjo vladnega sektorja in pooblastil predsednice vlade. Živela SLOVENIJA.

Že nekaj časa gledam stanje v tej naši državi. Gledam, gledam in gledam. Vsakič ko pogledam, gledam bolj z obupom. Država, v kateri je bilo leta ‘91 toliko perspektive, takšni načrti o prihodnosti in toliko obljub, je danes eno veliko brezno kriminala, korupcije in laži. Kriza, ki je prišla za nami, nas je še bolj globoko potopila. Kaj smo naredili narobe? Kje smo zavili s ceste neuspeha na cesto, ki se konča nad prepadom?

Danes gledamo po tv boje politikov, kako se grebejo za premoč, gledamo gonjo proti Janezu Janši v aferi Patria in preganjamo Hildo Tovšak. Slovenca prevzame zavist, ko si sosed kupi novi avto, ker ima Janša milijone od Patrie in ker je Bratuškova predsednica vlade. In Slovenec more biti boljši od soseda, sovražit mora vse, kar ni po njegovih standardih in vse, kar je boljše od njega.

Se je kdo kdaj vprašal, kako se počutijo tisti, ki nimajo vsega? Ki si ne morejo privoščit boljšega avta od soseda, lepše fasade od celotne soseske in boljše obleke od sodelavcev? Je kdo kdaj začutil socialni čut? Ne omenjam tistih ki ležijo doma, ker se jim le ljubi delat niti ne omenjam tistih, ki molzejo našo državo za svoje brezdelje. Govorim o ljudeh, ki delajo cele dneve da preživijo, o ljudeh, ki jih je naša država potisnila na rob preživetja, ki jih je pahnila pod prag revščine. O ljudeh, ki svojega glasa ne morejo povzdigniti.

Slovenijo niso na rob prepada potisnili politiki, Slovenijo smo na rob prepada potisnili državljani. Mi smo tisti, ki smo se odločali koga bomo postavili na vodilna mesta, da odloča o naših usodah in mi smo tisti, ki smo molčali vsa ta leta. Ko je bil Janez Janša zadnji mandat na oblasti, se je narod začel pritoževat, kako nam ne gre, kako je Janša slab človek, kako bo zavozil državo in kako ga treba zbit dol iz oblasti. Kaj pa sedaj? Kje so upori? Kje so pritoževanja? A nam gre super? Seveda nam gre, imamo več kot 120.000 tisoč brezposelnih. Služb pa ni od nikoder. So ljudje, ki nas trenutno vodijo res tako sposobni, da jim zaupamo?

Osebno v tej državi ne vidim več perspektive. Vedno so na oblasti eni in isti obrazi, preoblečeni v novo kožo in z novimi izgovori, kako bo super, fino, fajn, ko nas bodo oni vodili. Predvolilne obljube so polne cvetk o tem in onem, kako bo sonce sijalo, kako bomo vsi imeli za vse. A že naslednji dan ko zmagajo na volitvah ni več ne duha ne sluha o obljubah, ampak na plano potegnejo neko črno knjižico, v kateri so zapisane druge stvari, tiste, o katerih ni bilo prej ne duha ne sluha.

Revščina vir:noviglas.eu

Kot študent politologije vem, kako država funkcionira in vem, kakšna osebnost rabiš, da si politik. Politika je ku?ba ni rek, ki je nastal kar tko. Ne razumem pa našega volilnega telesa, ki od volitev do volitev pozablja, da iste face ki so že bile niso naredile prej nič pametnega in da v novem mandatu tudi ne bo nobenih sprememb.

Obožujem to državo, lepa je, imamo toliko lepih stvari, znamenitost, pokrajino. Sovražim sistem, ki ga imamo. Resno razmišljam, da bi v naslednjih letih zapustil to pokrajino in šel nekam drugam, ker preprosto tu ne vidim več nobene perspektive.

Ne bom govoril o aferi Patria, ker je to en navaden politično obarvan proces, ki se zadnje dni odvija na našem političnem parketu. V bistvu vsakič, ko vidim na spletu naslov, ”Patria, to in ono,” nekako odmre del mojih možganskih celic. Zakaj? Ker tako vsi vemo, da so vsi obtoženi krivi, ker smo tako ali tako na vrhu korupcijske lestvice in ker pač tako deluje politika. No in kot sem rekel, ne bom govoril posredno o patriji, se bom pa navezal na del, ki se mi je osebno zdel v zadnjem času zelo zanimiv in to je kult osebnosti Janeza Ivana Janše.

Janez Janša na sodišču vir:24ur.com

Že nekaj časa opažam, da se podporniki Janeza Janše vse bolj izpostavljajo in da jih je dosti takih, ki ga kar goreče podpirajo. Vsi, ki ste bili rojeni v petdesetih, šestdesetih ali prej se najbrž spominjate takega primera kulta osebnosti na naših tleh in sicer Tita. Goreče ga je podpiral dobršen del populacije nekdanje Jugoslavije, podporniki so z njim živeli, dihali. Še danes ga mnogi hvalijo in častijo v boga. Kar tudi je nekako v osnovni definiciji kult osebnosti. Povzdigovati nekoga in ga častiti kot boga.

Podpornik objema Janeza Janšo vir:24ur.com

Janezu Janši pač ne moremo odreči zaslug pri osamosvajanju, ker blago rečeno, nekaj jih je imel. Prav tako mu ne odrekamo pečata, ki ga je pustil v zadnjih dvajsetih letih. Vendar ko gledam nazaj od osamosvojitve pa do danes, žal, ne opazim veliko pozitivnih stvari, ki bi jih Janez Ivan Janša naredil na teh tleh. Razdruževanje, sovražni govor, politikantstvo so le ene od negativnih stvari, ki jih lahko naštejemo. Dal je izbrisati dober del slovenske zgodovine iz druge svetovne vojne, preimenoval je vojašnice in ulice. S tem, si je začel graditi nek kult in nabirati goreče privržence. Janez Janša ni kar en politik, je dober retorik, ne dober, eden boljših. Zna ljudem popihati na dušo in zna jih vodit tako, kot ”oni” želijo.

Protest pred sodiščem vir:24ur.com

V zadnjih dneh sem v slovenskih medijih zasledil marsikaj, celo takšne stvari, da sem se že vprašal, a sem jaz normalen, ali se je temu folku čist odpeljalo. Od tega, da imajo Janšo za svojega sina do raznih transparentov, da je J.J. SLO QUALITY itd. Glasno so ga podpirali ko je prispel na sodišče, močno so jokali, ko je le tega zapuščal. Ja, dejansko so ljudje jokali. Se komu sliši to kaj znano? Mene osebno to močno spominja na stanje v Severni Koreji ko je umrl Kim Jong-il. Ljudje so včeraj jokali za politikom, ki ni umrl, ampak so ga obsodili na dve leti. Včeraj, kot že mnogo kdaj prej se je Slovenija razdelila na dva tabora, desnega in levega. Deževale so obtožbe, kako skorumpirana levica vodi državo, da je obsodbo spisal Kučan itn.

Protesti pred sodiščem vir:24ur.com

Janez Janša si je okoli sebe nabral goreče privržence, zgradil si je neko svojo Slovenijo, ki ga časti v boga in je zanj celo pripravljena umreti. Opažamo lahko, da so skrajni privrženci osnovali nek kult osebnosti in ga častijo kot največjega borca za osamosvojitev Slovenije leta 1991, danes pa ga štejejo kot edinega rešitelja in velikega borca proti komunizmu.

Odrešenik? vir:24ur.com

Ljudje, nismo več v času diktature, da se moramo česarkoli rešit, nismo v času deljenja na vaše in naše. Ko bi bil čas, da stopimo vsi skupaj in rečemo ne skorumpiranim politikom, nas ločuje ena Tavčarjeva ulica.

Že pred dnevi sem bral članek o tem, kako naj bi v nekem vrtcu v prestolnici vzgojiteljice opozarjale CSD Moste-Polje, da naj bi bil eden izmed varovancev zlorabljen doma s strani staršev. Proti socialnemu delavcu Janku Brasu pa naj bi bila celo podana ovadba, ker naj bi le ta opustil svojo dolžnost in se naj ne bi odzval na prijave, saj naj mu le te ne bi bile sumljive. Vzgojiteljice pravijo, da je deček od leta hodil v vrtec v istih oblačilih, prav tako naj bi bile na njem vidne modrice. Prvo prijavo so podali leta 2008, vendar kot sem napisal zgoraj, mu naj to ne bi bilo sumljivo. Deček naj bi nekega fantka lizal po obrazu, drugega naj bi poljubil z jezikom, prav tako pa naj bi vzgojiteljico prijel za prsi in ji rekel, da jih želi ”pocuzati”. Prijavo na policijo so podali leta 2010, ta pa naj bi potem ovadila Brasa, ker naj zanemarjal svojo dolžnost. Od takrat naprej naj fantek ne bi več prihajal v modricah.

vir:24ur.com

V tej zgodbi se mi poraja več vprašanj. Pa bom začel kar pri prvemu. A imamo slabo socialno varstvo otrok oziroma nestrokovne delavce? Osebno mislim da ne, vsaj kolikor sem jaz urejal stvari tam in koliko sem v zadnjem času imel čast pobližje spoznati ta poklic. Mislim, da ta poklic ni za vsakega in moraš biti rojen za to. Prvo kot prvo je kriva država, ki socialne delavce preobremenjuje. Nimamo dovolj centrov, glede na kapaciteto ljudi. Ljudje v centrih čakajo po ure, da pridejo na vrsto in preobremenjenost se pozna na samem delu. Kako naj nekdo, ki mora na dan oddelati prekomerno kvoto primerov potem deluje normalno? Mogoče se bo kdo oglasil s komentarjem, saj pa nič ne delajo itn.. Pa je to res? Obremenjevati sebe s problemi ljudi, ki potem še bolj obremenjujejo tebe in poskušaš najti rešitev in pomagati, mogoče gre celo tako daleč, da zanemariš lastno življenje in lastne prioritete. Brasa je direktor CSD Moste-Polje označil za strokovnega, medtem ko naj tudi inšpekcijski nadzor naj ne bi v tem primeru ugotovil nepravilnosti.

Drugo stvar, ki sem jo zasledil je ta, da naj bi Klinična psihologinja ugotovila, da naj bi imel otrok duševne in čustvene motnje. Modrice, ki naj bi jih otrok po telesu naj bi bile izkaz materine nemoči. Žal si ne znam prestavljati, kako je imeti otroka, kaj šele, da bi imel otroka, ki ima težave. Najbrž je vzgoja ena težjih stvari v življenju, zato se sprašujem, ali so bili dečkovi sorodniki pravilno poučeni o tem, kako ravnati z otrokom. Vzgoja ni nikomur prirojena in včasih je težko delati nekaj, če ne veš kako. Vse se dela z učenjem in iskanjem prave metode, vsak najde drugačno, nekateri je nikoli ne in se preprosto izgubijo in vse prepustijo naključjem. Prav tako nisem pristaš tega, da se otroke pretepa, vendar včasih, sploh ko zgubiš živce in če je otrok težaven, se zna zgoditi, da staršu prekipi in mu primaže kakšno vzgojno klofuto. To naj bi se v temu primeru tudi zgodilo, vendar ugotoviti to je nemogoče. Prav tako je mati zatrdila, da naj bi bile klofute le vzgojne in ne neka stalnica v vzgoji. Komu verjeti je lahko le vprašanje, odgovor bo težko najti. Omenja se celo, da naj bi mati imela ˝zmanjšane intelektualne sposobnosti˝ in naj bi stari starši pazili na vsako njeno izgovorjeno besedo. Kaj točno so mislili z zmanjšano intelektualno sposobnostjo, ne vem, da ne bom narobe obsojal ne bom niti sklepal.

vir:thot.leadershipkauai.org

Je pa nekaj res. Otroci so slika staršev. Deček je omenil, da se naj bi z mamico poljubljal z jezikom. Vprašanje je, ali je to v otroških letih nekaj nenavadnega ali nekaj normalnega. Kako otroku dopovedati, da je to ‘’stvar odraslih”. In zakaj ga je mama to naučila oz. zakaj sta to počela. Bi lahko to definirali kot zlorabo ali zgolj kot navado. Otrok pač ne bo sam tega naredil, nekje je to videl. Ali to res delajo doma, ali pa je videl kje drugje.

Ne moremo pa kar okriviti nekoga, da svojega dela ni opravljal strokovno. Morda se marsikomu to delo ne zdi odgovorno, vendar je ravno obratno. Te delo s sabo nosi veliko odgovornost, saj je ne na koncu le to delo z ljudmi in ljudje imamo težave. In težave lahko rešujemo sami, ali pa nam jih pomagajo rešit drugi. Zato ne obsojajmo nekaj, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebovali pomoč.

V zadnjih dneh so se v medijih zopet pojavili naslovi ˝…izbrisani…˝, pod njimi pa mnogo jugo mrznih komentarjev. Vlada RS je sklenila, da bo vsakemu izbrisanemu namenila 30€ za vsak mesec, ko je bil izbrisan.  Irfan Beširević se je na predlog vlade odzval, da gre za prvo aprilsko šalo. Niso pa se odzvali samo izbrisani, odzvalo se je ljudstvo, ki v večini nasprotuje, je pa tudi nekaj takih, ki se strinjajo, da izbrisani dobijo odškodninske zahtevke, saj pravijo, da se jim je zgodila krivica, medtem ko prvi pravijo, da so to vojni špekulantje, ki so mislili, da se slovenija nikoli ne bo osvobodila in bo ostala pod okriljem bivše juge. Ker naši mediji prevečkrat posplošujejo, sem poskušal najti neko tanko nit zgodbe. Moje mnenje je neopredeljeno, nisem ne za, nisem ne proti, ni pa mi vseeno, kaj se dogaja z našim denarjem. Težko je reči, ali se je nekomu zgodila krivica ali pa je to naredil namerno. Kako bomo to določili? Se bo človeka poslalo na detektor laži, da dokažejo, ali je izdal ali bil izdan.

vir:nsi.si

Pa najprej poglejmo definicijo, ki jo najdemo na spletni enciklopediji Wikipedia. Izbrisani je ime za skupino zakonitih prebivalcev Republike Slovenije, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije 26. februarja 1992 nezakonito izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev in prestavilo v seznam tujcev. Teh naj bi bilo več kot 25.000. Torej ti ljudje so po izbrisu ostali brez vseh pravic, izgubili vso lastnino, socialno in zdravstveno varstvo, šolo obvezni otroci so izgubili pravico do šolanja. Če gledamo iz te perspektive, je prišlo do krutega krčenja človekovih pravic, saj so bili tej ljudje prepuščeni v milost in nemilost, dobesedno so postali tujci.

rtvsl.si

Vzel sem si čas in prebral obe plati zgodb, ki se navajajo. Pro et contra. Ustvariti si lastno mnenje in ne upoštevati medijskega pompa. Vse v zvezi z izbrisanimi je zelo zmedena in medla zadeva. Ljudje so prišli v Slovenijo, delali, prišel je čas osamosvojitve, ostali so brez državljanstva, ostali so brez vsega. Zakaj je tako? So bili izdani s strani države? Jih je pokopala nevednost, da si morajo urediti dokumente ali so vse bili uradniki tisti, ki niso vedeli kaj in kako delati? Prebral sem kar nekaj zgodb, ko so ljudje prišli na UE na Mačkovi, kjer se naj bi uradniki igrali z njimi, jih zavračali, pošiljali od okenca do okenca, uničevali njihove dokumente, jih pošiljali na ambasade, da si uredijo druga državljanstva itd.. Večkrat se omenja enoroki gospod, ki naj bi izbrisanim povzročal največ težav. Prav tako naj bi bil zelo nacionalistično obarvan in neprijazen, kakor naj bi po njihovih besedah bila večina na Mačkovi. Ko so nekaj vprašali, so bili odgovori neprijazni, v povišanem tonu ali preprosto ne vem. So bili ti delavci sploh pravilno strokovno usposobljeni ali so bili tam kar tako nastavljeni, da delajo pa čeprav dobro ali slabo.  Dosti je tudi zgodb, ko ljudje niso vedeli, da sploh morajo karkoli storiti, da morajo oddati vloge za pridobitev državljanstva. Poraja se vprašanje, ali so bili ti ljudje sploh obveščeni, da morajo oddati vlogo? Ali je bilo vse skupaj objavljeno v lokalnem časopisu v 5×5 okencu?

Bistvo je, da so to zgodbe, ki so trajale leta, ne mesece, tedne, dneve. Leta!!! In v vseh teh letih, si niso mogli urediti državljanstva, ker so se z njimi igrali ping pong, jih pošiljali naokoli in jim zavračali državljanstva. Vendar to je povojna zgodba. Zanima me čas pred vojno, čas med vojno ter do takrat, ko je potekel rok za pridobitev državljanstva. Se je večina odpravila do UE in oddala vlogo. Ali jih je večina špekulirala, tako kot radi pripomnijo mnogi Slovenci. So bili oni tisti, ki so upali, da bo velika Srbija zavladala in se bo bivša juga obdržala, da ne bo potrebe po nekem slovenskem državljanstvu. Nekaj je takih, ki  tudi sami povedali na TV, da niso želeli uzeti državljanstva in so tako končali med izbrisanimi.

Pa je sedaj vprašanje, a bomo morali potem vsem dati odškodnine, tudi takim, ki so se temu odrekli. Je to res pravično do ostalih, ki se jim je res zgodila krivica ali so iz svoje nevednosti ali malomarnosti pozabili vložiti prošnjo? Vse metati v isti koš je nesprejemljivo in nepravično.

Kaj pa na to rečejo državljani naše doline Šentflorjanske? Niso preveč navdušeni, so pravzaprav kar precej jezni, saj čutijo, da se tudi njim dogaja krivica. Komentarji niso nacionalistični, komentarji so usmerjeni v socialni smeri, da Slovenci niso sposobni preživet, dajali pa bomo tujcem, priseljencem itd. Da namesto, da bi denar uporabili za zagon gospodarstva, bomo nagradili špekulante. Več je različnih verzij, vsi ciljajo v isto smer. Najdejo se tudi taki, ki so obarvani z nacionalizmom, podpihujejo izgon z avtobusi ali celo kaj hujšega. Ljudje nočejo na svojih plečih nositi bremena politike, ki je daljnega leta 1992 opravila izbris, mi pa ga naj bi leta 2013 odplačali.  Kar je logično, ljudje so vedno zraven, ko je potrebno pokrivati izgube, nikoli takrat, ko se deli dobiček. In logično, da je večini prekipelo, pa čeprav na tako krhki temi, ki razdvaja prebivalce te dežele.

Če še na kratko povzamemo. Za izbrisane je na voljo 32,4 milijona €. 30€ na mesec je predlog vlade, izbrisani naj bi po zadnjih podatkih zahtevali 9x več, torej 270€. Če vzamemo, da je bila povprečna doba izbrisanih 10 let je potem izračun 270€x12×10, kar nanese 32400€ na posameznika. Ker pa naj bi bilo takih ljudi okrog 8000, bi to naneslo 259,2 mio € namesto predvidenih 32.

Kakšne bodo sklepne besede, bo rekla vlada. Na nas pa je, da presodimo, ali smo na strani tistih, ki jim je bila po krivici vzeta svoboda? Ne zagovarjam špekulantov, samo tiste, ki se jim je zgodila krivica, ali pa se bomo še naprej razdvajali in delili. Na vas je sodba, ljudstvo.

Torej, kot večerno branje so nam na 24ur.com ponudil zanimiv članek, da je naša vsem ljuba Hilda, ali po domače Vegradova Hilti spet na prostosti. Vsi dobro poznamo našo Hilti in vemo, kakšne svinjarije je počela, ko je še bila Vegradova baronica in potem, po dolgem, dolgem času, ko je Vegrad že dokončno propadel in ko naj bi Hilti že imela novo podjetje in bila celo svetovalka pri nekem drugem podjetju, so v njen svet vkorakali slovenski policisti in jo odpeljali pred roko pravice, ki jo je pošteno prijela in poslala na daljši dopust v eksotične kotičke naših priporov, zaporov in popravnih domov.

vir: pop.tv

Ampak, ker se je naši Hilti zgodila strašanska krivica in ker so naši sodni mlini vedno pravični, so našo Hiltiko spustili iz pripora, ker se ji je zgodila procesna napaka. Seveda, to je razumljivo, saj ja živimo v pošteni državi, ali kot je rada rekla naša ljuba Kresalova Kata, v pravni državi. Ko sem bral članek, mi je po licu spolzela solza, ker res nisem mogel doumeti, kako so lahko našo ljubo Hilti tako dolgo zadrževali v priporu, medtem pa jo s to ”napako v procesu” celo obsodili.

Torej, če pustimo šalo na stran, smo spet lahko priča eni veliki igri iz ozadja. Procesna napaka? Kakšna le? So ji mogoče prisodili 30 let premalo? Ali pa ima Hilda kakšne podatka in lahko s seboj potegne kakšno bolj vplivno figuro, kot je ona sama? Mogoče celo globoko zamrznjenega ljubljanskega pingvina, murgelskega palčka?!? ali pa mogoče kar samega predsednika države? Trenutni razplet te zgodbe me sploh ne preseneča, saj smo vsi lahko samo čakali, kdaj bo Vegradova zloba zopet na prostosti, čeprav smo vsi upali, da se to ne bo zgodilo.  Morem priznati, da me tudi danes naše pravosodje ni pustilo na cedilu. Sedaj me samo še zanima, kaj je ta navidezna napaka. Najbrž nam bodo oči namazali s tem, da se je sodna zapisnikarca zmotila tam v tretjem odstavku v sedmi vrstici kar je za seboj potegnilo celo vrsto napak v sodnem spisu. Pustimo se presenetiti, mogoče se je pa revici res zgodila velika krivica….iJaaaa, pomojem tudi

Draga Hilti, mi smo s tabo. Želimo ti, da čim hitreje okrevaš po tej tvoji mučni izkušnji, ko so te tej zlobni policisti preganjali in zlobni sodniki obsojali. Le kako so ti to lahko naredili!!! Barabe!!!

Draga država, ni prvič da si me razočarala, najbrž tudi ne zadnjič, je pa žalostno, da si me spet. Lahko ti samo rečem, J*** se. Hilda tebi pa želim, da te obsodijo, in to ne na zaporno kazen, ampak na delo od sedmih zjutraj do petih popoldan v nekem kamnolomu s krampom v rokah, da se boš lahko pošteno nagarala. V soncu in dežju, poleti in pozimi!

Če ste slučajno zamudili Martino Valenčič v oddaji požareport, vam jo ponujam v ogled. POZOR: Velika doza smeha zagotovljena

…in pri besedah je tudi ostalo. Naša vlada se želi prikazati kot izjemno varčna in želi z reformami privarčevati vsak tolar evro. Vendar so varčevati pozabili pri enem največjih potrošnikov, sebi. Dan danes, v sodobnem svetu en poslanec, poimensko, da ga ne bomo skrivali, Roman Jakič zapravi 892€ za telefon, medtem ko nekatere družine nimajo kaj za pod zob je nesprejemljivo. Prav tako Renata Brunskole. Skupaj z Jakičem sta zagovorila tri minimalne mesečne plače v šestih mesecih.

Roman Jakič in Melita Župevc Foto: Miro Majcen

Najbrž Jakičev telefon, ki ga veselo uporablja za klicarjenje tudi veselo uporablja za pisanje tvitov na družabnem omrežju Twitter na katerem je prisoten. Seveda mora predsednik Odbora za zadeve Evropske Unije biti vedno na liniji. Da pa seveda ne krivimo samo poslancev, bolje da krivimo tistega, ki je za poslance naročil pakete brez SMS, MMS, minut in prenosa podatkov. Bravo, res bravo. V modernem svetu, kjer je skoraj na vsakem koraku prisoten wifi in je ip telefonija postala smešno poceni v nekaterih primerih celo brezplačna, naši gala junaki telefonirajo po najdražjih tarifah. No ja, saj pa imamo denarja  in tiste 3,2 tone zlata